Knjig o živalih je ogromno.
Iz dveh sta sposojena dva odlomka.
Oba o bobrih.
Primešal sem svoje misli.
Sporočilo bobrov
Neumorno in z ljubeznijo delaj za uresničitev svoje vizije.
Vedi, da bistra, tekoča voda ohranja čisto srce in um.
Tako se boš lažje povezal(a) z angeli.
Dušni dom bobrov je Lakumay, povzdignjen aspekt Siriusa. Bobri so pretežno nočni glodavci, ki velik del življenja prebijejo v vodi. Kot vse vodne živali imajo čiste avre. Z Votlo Zemljo, sedemdimenzionalno čakro v središču Zemlje, so povezani preko nadangela Joulesa.
Okej, ta(k)le začetek bo zmedel vsakogar, ki je prijetno ugnezden v prepričanjih, da:
so živali bitja brez duše (kako brezdušno!),
so duše živali brez doma (sirote!) ali iz istega doma (to bi bila gneča!),
so avre še ena uvožena traparija iz Daljnega vzhoda,
so čakre še ena uvožena traparija iz Daljnega vzhoda,
so (nad)angeli (mitska) bitja, ki so na uslugo le ljudem.
Kaj če bi ta prepričanja vsaj za hip odložili in brali dalje?
Glavno dušno poslanstvo bobrov je ohranjati vode čiste in izgraditi ter vzdrževati vodni ekosistem, kjer živijo. Že tisoče let pomagajo ohranjati svoj lokalni habitat čist tako, da z gradnjo jezov ustvarijo tolmune ter pri tem odstranijo blato in trave. Sad njihovega dela so tudi močvirja in s tem ekosistem, ki v neokrnjenem okolju daje dom mnogim živalskim vrstam.
Za svoje dušno poslanstvo so kot ustvarjeni. Če ste v dvomih, kaj je vaše dušno poslanstvo, bi se torej veljalo vprašati, za kaj ste (kot) ustvarjeni:
Kateri so moji darovi/talenti?
Vsak ima svoj dar. Vsak dar je koristen.
Mona Lisa očara lačno oko, orehova potica pa lačen želodec.
Kaj delam/počnem z ljubeznijo?
Ko nekaj počnem z ljubeznijo, se to ne zdi kot delo.
Bobri so znani po svojih gradbenih podvigih, saj s posekom dreves izgradijo jezove in svoje domove (bobrišča). Kolonija bobrov s skupnim delom zgradi jez in tako ustvari globoke in mirne vode. Njihova gradbena tehnika je zelo dovršena. Drugo ob drugem navpično postavljena debla počez prepletejo z vejami. Nato jih utrdijo z blatom in travo, da nastane neprepusten jez. Svoje gradbeno znanje prinesejo s seboj iz Siriusa. Ko so se praljudje začeli razvijati, so svoje domove gradili po vzoru bobrov.
Od živali se da naučiti marsikaj koristnega.
Od ljudi pa marsikaj neumnega.
Vhodi v bobrišča so pod vodo, zato imajo dva brloga. V prvem se posušijo, v drugem pa prebivajo. Poleg odraslih so tu malčki ter njihovi starejši bratje in sestre.
Tak podvodni dom imel bi tudi jaz!
Bobri se učijo (in nas učijo) družinskega življenja pod okriljem monogamnega para. Samec in samica sta si zvesta vse življenje. Le ob smrti si preživeli najde nov par. Raziskujeta ravnotežje moškega in ženskega načela. Mladičke vzgajata skupaj. Ozemlje označita in branita skupaj. Kot veli narava, mati v prvih mesecih po rojstvu neguje mladičke, oče pa brani ozemlje.
Življenje v dvoje je lažje, če je zvestoba zajamčena in so vloge jasne.
Obstajata dve vrsti bobrov, evrazijski in severnoameriški. Fizično se razlikujeta in sta genetsko nezdružljiva. Oba pa se inkarnirata z istim duhovnim oz. dušnim poslanstvom.
Kot Messi in Ronaldo. Fizično se razlikujeta in sta genetsko nezdružljiva.
Imata pa isto dušno poslanstvo: postati najboljši nogometaš na svetu.
Kateremu je uspelo? Odvisno, koga vprašate.
S plavalno kožico na nogah bobri zlahka švigajo po vodi. Širokega in ploskega repa se lahko oprimejo mladički. Vid bobrov je slab, imajo pa zato zelo razvit čut za sluh, voh in otip.
Sam pa moram svoj slab vid kompenzirati z očali :-(
Ljudje bobre lovijo v svoje pasti že tisoče let. Zato se nas te čudovite živali ogibajo, ob tem pa kažejo odprtost srca na ravni pete dimenzije in razvit način dojemanja sveta z višje perspektive. Od njih se lahko naučimo, da je moč srečno in zadovoljno živeti v vsakršnih okoliščinah. Kot pri vseh vrstah je njihov primarni cilj preživetje, so pa ob tem zelo osredoto-čeni na delovanje v najvišje dobro.
Sebično in egocentrično delovanje pomeni življenje na frekvenci tretje dimenzije. Odpiranje srca ob spoznanju, da naša duša potuje skozi večnost, pomeni premik v četrto dimenzijo. Delovanje iz odprtega srca pa zviša vibracijo na frekvenco pete dimenzije.
Diana Cooper ocenjuje, da je do leta 2014 to frekvenco doseglo 74% živali in 58% ljudi.
Sam bi pripomnil, da je tudi ob tovrstnem preboju težko vseskozi ostati na tej frekvenci, dokler dovolimo, da nas prežemata tekmovalnost in strah. Zakaj ne bi tega zajezili?
Z odprtimi srci kot debli, z ljubeznijo in medsebojnim zaupanjem kot vezivom.
Bodimo si dobri. Bodimo kot bobri.
Matjaž
Diana Cooper:
Nadangelski vodnik po živalskem svetu
